Mark 8

8. Poglavje

1Tiste dni, ko je bilo zopet vse polno ljudstva pri njem in niso imeli kaj jesti, pokliče Jezus učence svoje in jim reče: 2Ljudstvo se mi smili, ker že tri dni so pri meni in nimajo kaj jesti; 3in če jih pustim lačne na njih dom, obnemorejo na poti; in nekateri od njih so prišli od daleč. 4Pa mu odgovore učenci: Odkod bi jih mogel kdo tu v puščavi nasititi s kruhom? 5In vpraša jih: Koliko imate hlebov? Oni pa reko: Sedem. 6In zapove ljudstvu, naj posedejo po tleh. In vzame sedmere hlebe, zahvali, prelomi in podaje učencem svojim, naj polože prednje; in oni polagajo pred ljudstvo. 7In imeli so nekaj ribic; in blagoslovi jih in reče, naj polože tudi te prednje. 8In jedli so in se nasitili; in pobrali so ostanke koscev sedem košev. 9Bilo jih je pa kake štiri tisoč. In jih razpusti. 10In precej stopi v ladjo z učenci svojimi in pride v okraj Dalmanutski. 11In farizeji izidejo in se začno ž njim prepirati, in so ga izkušali ter zahtevali od njega znamenje z neba. 12In vzdihnivši v duhu svojem, reče: Kaj zahteva ta rod znamenja? Resnično vam pravim: Ne bo se dalo znamenje temu rodu. 13In pusti jih ter stopi zopet v ladjo in odide na drugo stran. 14In pozabili so vzeti kruha in niso imeli več nego en hleb s seboj v ladji. 15Naroča jim pa, govoreč: Glejte, varujte se kvasu farizejskega in kvasu Herodovega. 16In premišljajo sami pri sebi in govore: To pravi, ker kruha nimamo. 17In ko Jezus to opazi, jim reče: Kaj premišljujete, da nimate kruha? ali še niste spoznali in še ne umejete? ali vam je še okamenelo srce? 18Oči imate, in ne vidite? ušesa imate, in ne slišite? in ne pomnite li? 19Ko sem pet hlebov razlomil med pet tisoč ljudi, koliko polnih košev ste nabrali drobtin? Reko mu: Dvanajst. 20Ko sem jih pa sedem med štiri tisoč, koliko polnih pletenic ste nabrali drobtin? In reko mu: Sedem. 21In jim reče: Ali še ne umejete? 22In pridejo v Betsaido. In pripeljejo mu slepca in ga prosijo, naj se ga dotakne. 23In prime slepca za roko in ga pelje ven iz vasi ter pljune v oči njegove, in položivši roke nanj, ga vpraša, če kaj vidi? 24In izpregleda ter reče: Vidim ljudi, kajti kakor drevesa jih vidim, da okoli hodijo. 25Potem mu zopet položi roke na oči, in on vidi razločno, in je ozdravel in videl bistro vse. 26In ga odpravi na dom njegov, rekoč: Nikar ne hodi v vas! 27In odide Jezus in učenci njegovi v vasi Cesareje Filipove, in po poti vpraša učence svoje, rekoč jim: Kdo pravijo ljudje, da sem jaz? 28Oni mu pa povedo, rekoč: Janez Krstnik, in drugi: Elija, drugi pa: eden od prorokov. 29In jih vpraša: Kdo pa pravite vi, da sem jaz? Peter odgovori in mu reče: Ti si Kristus. 30In zapreti jim, naj nikomur ne pripovedujejo o njem. 31In začne jih učiti, da mora Sin človekov mnogo pretrpeti in biti zavržen od starejšin in višjih duhovnikov in pismarjev in umorjen biti in v treh dneh od smrti vstati. 32In to besedo je govoril prostosrčno. In Peter ga potegne na stran in ga začne odvračati. 33On pa se obrne in pogleda učence svoje in zapreti Petru in reče: Poberi se od mene, satan! ker ne misliš, kar je Božjega, ampak kar je človeškega. 34In pokliče ljudstvo z učenci svojimi ter jim reče: Kdor hoče za menoj iti, naj zataji samega sebe in vzame križ svoj nase in gre za menoj. 35Kajti kdorkoli hoče življenje svoje ohraniti, ga izgubi, kdor pa izgubi življenje svoje zaradi mene in evangelija, ta ga ohrani. 36Kaj namreč pomaga človeku, če ves svet pridobi, duši svoji pa škoduje? 37Kajti kaj more dati človek v zameno za dušo svojo? 38Zakaj kdor se sramuje mene in besed mojih v tem prešeštnem in grešnem rodu, sramoval se bo tudi Sin človekov njega, kadar pride v slavi Očeta svojega s svetimi angeli.